Bothmer gimnastika je širši javnosti manj znana oblika poučevanja gibanja, ki izhaja iz antropozofske misli in prakse. Na predlog in pobudo Rudolfa Steinerja jo je za potrebe prve Waldorfske šole v Stutgarttu leta 1920 razvil Fritz von Bothmer, prvi učitelj telesne vzgoje na tej šoli. Ključno izhodišče Bothmer gimnastike je, da prostor ni prazen, temveč živ. Gibanje prebuja spreminjanje in odzivanje na spremenjene okoliščine. V osnovi gre za približno 33 vaj in njihovih različic, ki spremljajo razvoj otroka od začetka šole do njegove polnoletnosti. V človeku spodbujajo jasnost, odprtost in moč gibanja.
Vaje, ki jih je razvil Bothmer, vodijo posameznika v spoznanje arhetipskih form, ki predstavljajo harmonične odnose prostorskih sil. Prinašajo jasnost, odprtost in dajejo moč tako gibanju kot tudi samemu človeškemu bitju.
Z Bothmer gimnastiko naj bi se otroci naučili doživljati svoje telo primerno njihovi starosti. Razvoj otroka se ne spregleda, temveč se v vsaki stopnji razvoja pozorno podpre in se bistvene značilnosti razvijajo. Mlad človek se postopoma zaveda podpornih in nosilnih sposobnosti svojega telesa ob določenih, letom primernih, vajah. Zato postane sposoben, da najde v prostoru, v katerem živi in se giblje, svojo sigurnost in življenjsko držo.
Zanimiva povezava: bothmer-movement.eu
