Glavna ura in pouk v epohah
Poučevanje akademskih predmetov (slovenščina, matematika, biologija, kemija, fizika, zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina) poteka v treh- ali štiritedenskih učnih obdobjih oziroma epohah. Predmet epohe je na urniku vsak dan v tako imenovani glavni uri, s katero se pouk začne, traja pa malo manj kot dve uri. Pri tako strnjenem poučevanju snov temeljito poglobimo, pouk pa poteka bolj ekonomično in intenzivno. Izjemi sta slovenščina in matematika, ki se poučujeta v obliki epohe in rednih tedenskih ur.
Pouk tujih jezikov, informatike, filozofije, sociologije, umetniških predmetov ter pouk umetniško-uporabnega oblikovanja in športne vzgoje poteka po glavni uri v rednih tedenskih urah.
Tuji jeziki
Pri pouku tujih jezikov je razred praviloma deljen v dve skupini, kar omogoča bolj intenzivno in kvalitetno delo. Poleg angleščine, kjer se nadgrajuje snov osnovne šole, imajo dijaki za drugi tuji jezik nemščino. Glede na predznanje so uvrščeni v začetno ali nadaljevalno skupino.
Umetniški predmeti
Umetnost ima pomembno vlogo v razvoju vsakega mladega človeka in zato tudi v vsaki waldorfski šoli, saj je pomembna protiutež intelektualnemu učnemu delu. Mladostniku omogoči, da se izrazi, se spozna in uživa v procesu ustvarjanja. Na šoli poučujemo naslednje umetniške predmete:
– likovna umetnost
Dijaki pri tem predmetu dobijo teoretične osnove s področja likovne umetnosti, predvsem pa se preko lastnega dela praktično seznanijo z različnimi likovnimi izraznimi tehnikami in materiali ter spoznajo stile likovnega izražanja. Ob različnih priložnostih (božični semenj, informativni dnevi …) dijaki svoje izdelke tudi razstavijo.
– glasba in srednješolski zbor
Ob pretežno praktičnem delu in poslušanju koncertov dijaki razvijajo sposobnost zaznavanja stilno pravilnega izvajanja in razumevanja vokalnih in inštrumentalnih skladb. Usvojijo osnovne značilnosti strukture posameznih glasbenih del ter dobijo uvid v temeljne tokove glasbenega razvoja. Tudi pri drugih predmetih in na ekskurzijah se srečujejo z glasbo iz različnih koncev sveta in različnih kultur.
Petje in skupno ustvarjanje prinaša veliko veselja, zato so vsi srednješolci združeni v srednješolskem zboru. Skupnemu petju je namenjena ena ura na teden. Zbor se predstavi na različnih prireditvah, kjer predstavi raznolik repertoar pesmi (ljudske pesmi, kanoni, pesmi modernih avtorjev in izvajalcev). Skoraj vsako leto na šoli gostuje tudi srednješolski zbor kakšne waldorfske šole iz tujine. Glasba je lahko tudi pomemben sestavni del gledaliških iger v 2. in 4. letniku.
– evritmija
Danes se vedno bolj zavedamo pomembnosti tako gibanja kot potrebe po duhovnem. Evritmija pomeni zlitje obojega, saj je umetnost giba, ki vizualizira govor in glasbo. Temeljne sestavine izražanja v evritmiji so tri duševne sposobnosti – mišljenje, čutenje in volja, torej tiste sposobnosti, s katerimi človek najde in razvija svoj odnos do sveta in ljudi. Evritmija ob oblikovanju skupinskih form v prostoru od dijakov zahteva čut za delo v skupini, zavedanje drug drugega in prizadevanje za skupni cilj. Prav tako evritmijske vaje pripomorejo k razvoju osredotočenosti, ciljne usmerjenosti in natančnosti, seveda pa tudi k estetiki giba.
Pouk praktično-umetniškega (PUO)
Pri pouku praktično-umetniškega oblikovanja dijaki spoznajo namen načrtovanja in izbire materialov, razvijajo ročne spretnosti in domišljijo ter osebni okus. Postopki pri delu morajo biti skrbno premišljeni, saj izdelek sam pokaže napake, ki so nastale pri izvedbi. Dijaki pri tem tudi spoznajo proces pridobivanja surovin in izvor materialov ter vplive, ki so jih ti imeli na zgodovinski in ekonomski razvoj človeške družbe.
Praktično delo izostri čute, ustvarja usklajeno gibanje in razvija občutek za lepo. Hkrati omogoči, da razumemo in cenimo delo ter znanje ljudi, ki jih verjetno ne bomo nikoli srečali, čeprav smo življenjsko odvisni od njihovega dela. V štirih letih dijaki v okviru tega predmeta spoznajo: lončarstvo, šivanje, pletenje košar, kartonažo, knjigoveštvo, obdelovanje lesa in kovin.
Športna vzgoja
Skrb za zdrav način življenja, skladen telesno-duševni razvoj, obvladovanje telesa ter čim boljše zavedanje sebe in drugih v prostoru so osnovni poudarki pri športni vzgoji. To razvijamo na različne načine tako v dvorani kot na prostem. Moderno opremljena telovadnica omogoča pestrost ur športne vzgoje. Igre z žogo, orodna telovadba, plezanje, vaje za raztezanje in moč, predvsem pa spretnostne in situacijske igre so dejavnosti, ki so našim dijakom dostopne v veliki in mali telovadnici, nekatere pa tudi na bližnjem stadionu, Grajskem griču in Golovcu. Seveda tam ne pozabljamo na atletiko in druge možnosti gibanja in igre v naravi.
Pouk izven učilnic
– praktikumi
V prvih treh letih šolanja imajo dijaki praviloma dvotedenske praktikume, ki jih opravljajo na terenu.
Pomena zdravega prehranjevanja in odgovornega odnosa do narave se danes zaveda že veliko ljudi. Ekstenzivnemu kmetijstvu in izkoriščanju narave se vedno bolj postavlja po robu ekološka oziroma biološka pridelava hrane, kot nadgradnja tega pa še biodinamično kmetijstvo. Praktično izkušnjo tega dijaki dobijo že v 1. letniku na kmetijskem praktikumu, ki ga izvajamo na naši biodinamični kmetiji v Gorenji Trebuši in na šolski njivi na Ljubljanskem barju. Ob skupnem delu se lahko dijaki tudi tesneje povežejo med seboj in krepijo razredno skupnost.
V 2. letniku se dijaki srečajo z geodetskimi merjenji. Razdeljeni v skupine opravljajo geodetske meritve, se seznanijo s teoretičnimi osnovami merjenj in naredijo natančen zemljevid izbranega področja. Med praktikumom se odvijajo tudi razne športne igre, dijaki pa pomagajo pri pripravljanju obrokov in urejanju tabora.
V 3. letniku je na vrsti socialni praktikum. Dijaki ga opravljajo v različnih socialnih ustanovah, kot so vrtci, šole, domovi za ostarele, vzgojni zavodi, varstveno delovni centri, Zavod za gluhe in naglušne, Zavod za slepe in slabovidne in druge podobne ustanove, kjer dva tedna preživijo pri delu z varovanci teh ustanov. Dijaki lahko socialni praktikum opravljajo tudi v socialnih ustanovah v tujini. Praviloma so to ustanove, ki so povezane z waldorfskim gibanjem.
– razredni gledališki igri (2. in 4. letnik)
Vsak razred v štirih letih pripravi dve gledališki predstavi. Posebno zaključna predstava 4. letnika je velik dogodek za vso šolo in lepo slovo dijakov od šole. Večinoma priprave na igro vodijo profesionalni režiserji ali igralci (npr. Nataša Ralijan, Gaber Terseglav, Sebastjan Starič, Juš Milčinski), v delo pa so vključeni vsi dijaki razreda.
Pomemben izziv dijakom predstavlja osebnostni razvoj likov v dramskem delu in njihova moralna podoba. Spoznavanje zapletov in problemov v igri in različni načini reševanja le-teh v mladem človeku razvijejo tudi nove kompetence.
Ob študiju vlog dijaki spoznavajo tudi obdobje, v katerem je igra nastala, biografijo avtorja, seznanjajo pa se tudi s tem, kaj vse gledališka produkcija vključuje: od kostumografije, scene, razsvetljave in glasbene spremljave do oblikovanja plakatov, vabil, gledališkega lista in obveščanja.
Odkar deluje waldorfska gimnazija, so dijaki uprizarjali dela različnih dramatikov: mdr. W. Shakespeara, Gogolja, H. Ibsna, E. Rostanda, T. Wilderja, B. Nušića in A. Millerja.
– zaključna projektna naloga 4. letnika
Velik izziv za dijake zaključnega letnika je samostojna projektna naloga, ki jo dijak začne pripravljati že v 3. letniku, rezultate svojega dela pa prikaže na javni predstavitvi (običajno na začetku januarja) v 4. letniku. Temo projektne naloge si dijak lahko izbere samostojno, s svojim delom pa mora dokazati, da je sposoben razširjati svoje znanje in ga praktično uporabiti, zato projektno nalogo imenujemo tudi »waldorfska matura«.
Projektna naloga je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Pri izdelavi projektne naloge dijaku pomagata mentorja. Enega mentorja si dijak izbere med učitelji, drugi mentor pa je zunanji strokovnjak za temo, ki jo dijak predstavlja v svoji projektni nalogi.
Vsakih nekaj let se dijaki 2., 3. in 4. letnika odpravijo tudi na ogled predstavitve projektnih nalog na waldorfsko šolo v tujino, kar predstavlja pomembno spodbudo za njihovo delo. Marsikatera ideja za lasten projekt vznikne prav na tem obisku.
– športni dnevi
Tako kot na drugih srednjih šolah imamo tudi pri nas med šolskim letom štiri športne dneve. Poleg drsanja, smučanja, deskanja na snegu, teka na smučeh in drugih zimskih dogodivščin, nas jeseni in spomladi rado zanese v hribe. Poudarek je na krepitvi volje ter zdravega in odgovornega odnosa do narave.
– šole v naravi
Bogat program šol v naravi je močna plat waldorfske osnovne šole, zato s temi aktivnostmi nadaljujemo tudi na srednješolski stopnji. Šole v naravi dijakom omogočajo srečanje z izzivi narave, njimi samimi in sošolci, seveda pa so povezane tudi z učnimi temami, ki jih dijaki obravnavajo pri pouku.
Že kmalu po začetku šolskega leta v 1. letniku dijaki odidejo na večdnevni spoznavni tabor, ki je pohodniške narave. Dijaki se preizkusijo v različnih športnih dejavnostih (plezanje, lokostrelstvo, rafting). Namen tabora je, da se dijaki spoznajo ter sklenejo prva prijateljstva. Poleg tega pa spoznavajo naravne značilnosti pokrajine, po kateri šola v naravi poteka.
Šola v naravi v 2. letniku popelje dijake po poteh soške fronte. To učno snov obravnavajo pri urah zgodovine in književnosti. Pot se začenja v Bohinju, od koder vodi nekdanja vojaška oskrbovalna pot do Komne. Dijaki nato pot nadaljujejo do Krna, Krnskega jezera, Lepene … Šola v naravi se zaključi v Kobaridu, kjer si za konec ogledajo še muzej 1. svetovne vojne. V tej šoli v naravi dijaki spoznajo geografske značilnosti ter edinstvene razmere v visokogorju. Med potjo si ogledajo kaverne ter druga pričevanja o dogajanjih med 1. svetovno vojno.
V 3. letniku se v okviru šol v naravi dijaki spoznajo še z eno dejavnostjo, s katero se drugače večina od njih verjetno ne bi srečala, to je s turno smuko, ki običajno poteka konec marca na Komni. Dijake vsako leto prevzamejo lepote zimske gorske pokrajine, poleg tega se podučijo o gibanju v zimskih razmerah v visokogorju ter spoznajo osnovno reševalno opremo.
– ekskurzije
Ekskurzije so pomembna poživitev in dopolnitev šolskega dela, saj pripomorejo, da si dijaki snov bolje zapomnijo, kot če se z njo srečajo zgolj v šolskih klopeh. Vsebina ekskurzij je vedno prepletena s snovjo različnih predmetov. Pomemben del večine ekskurzij je skiciranje umetniških del, značilnih stavb ali pokrajine. Šola organizira eno- ali večdnevne strokovne ekskurzije doma in v tujini, najdaljša pa je umetnostno-zgodovinska ekskurzija na začetku 4. letnika, ki traja približno tri tedne.
Dijaki 1. letnika gredo spomladi na tridnevno umetnostno-zgodovinsko ekskurzijo v Firence. Na tej ekskurziji lahko obiščejo tudi nekatere druge kraje, npr. Piso, Carraro ali San Giminiano. Osrednja tema te ekskurzije je srečanje z vrhunci renesančne umetnosti ter spoznavanje pomena tedanjega odnosa do človeka in sveta za današnji čas.
Dijaki 2. letnika si ogledajo München, posebne pozornosti pa sta deležna Tehnični muzej, tovarna BMW in Pinakoteka. Ob vrnitvi si ogledajo tudi Salzburg.
V 3. letniku dijaki obiščejo Dunaj. Na tej ekskurziji spoznajo to evropsko prestolnico predvsem z vidika razvoja glasbene umetnosti. Obiščejo tudi operno predstavo v Dunajski državni operi. Z Dunaja lahko nato pot nadaljujejo tudi v Budimpešto, kjer si ogledajo še drugo prestolnico nekdanje avstro-ogrske monarhije.
Že teden dni pred začetkom pouka v 4. letniku se dijaki odpravijo na skoraj tritedensko umetnostno-zgodovinsko ekskurzijo. Pot jih vodi prek Švice, kjer obiščejo Dornach, v Francijo, kjer več dni namenijo ogledu pariških znamenitosti, v Španijo (Baskijo, Katalonijo), Provanso in severno Italijo …
Ekskurzije so poleg ogledov znamenitosti in širjenja obzorja dijakov na mnogih področjih tudi priložnost za navezovanje stikov s tujimi waldorfskimi šolami in njihovimi dijaki, saj pogosto prenočujejo prav na waldorfskih šolah in se lahko za del dneva tudi priključijo njihovemu pouku.
Ostale dejavnosti
– Klub Waldorf Astoria ali kratko KWA
V šolskem letu 2006/07 je svoja vrata prvič odprla kavarnica Klub Waldorf Astoria (kratko KWA), ki ga vodijo dijaki vsakoletnega 3. letnika. V KWA-ju je pred poukom, v času glavnega odmora in po pouku mogoče dobiti izvrstno kavo, vročo čokolado, čaj, toast in kakšno slodko presenečenje. Prav tako je KWA tudi razstavni prostor, prostor druženja in učenja. Namenjen je dijakom, učiteljem in staršem. Dijaki, ki se vključijo v projekt, spoznajo načela delovanja ter vodenja manjšega podjetja, saj so pri upravljanju, nabavi in organizaciji dela samostojni.
– glasbena šola
Veliko naših učencev in dijakov je glasbeno zelo aktivnih. V okviru šole deluje tudi glasbena šola z verificiranim programom nižje glasbene šole. Poteka pouk naslednjih inštrumentov: klavir, violina, violončelo, kljunasta flavta, klarinet, saksofon, kitara, prečna flavta, harmonika in trobenta.
– interesne dejavnosti
Vsako leto šola organizira različne interesne dejavnosti glede na interes dijakov in dane možnosti. Na prvi pogled je mogoče na naši šoli manj popoldanskih dejavnosti kot na drugih šolah, vendar pa je vrsta različnih aktivnosti (umetniške dejavnosti, drama …) vključenih že v redni pouk.
– mednarodna gostovanja
Podobnost učnega programa waldorfskih šol po svetu dijakom omogoča, da (praviloma v 3. letniku) nekateri dijaki odidejo na izmenjavo v tujino. Naši dijaki so gostovali na waldorfskih šolah v Nemčiji, Švici, Veliki Britaniji, ZDA, Avstraliji, Izraelu, Kanadi in Norveškem. Na gostujoči šoli se dijaki vključijo v redni pouk in imajo praviloma enake obveznosti kot tamkajšnji dijaki. Dijak, ki želi oditi na gostovanje v tujino, mora pridobiti pozitivno mnenje srednješolske konference, pred odhodom pa se določi tudi obseg obveznosti, ki jih dijak opravi po vrnitvi iz tujine.
– tekmovanja
Na šoli organiziramo nekatera šolska tekmovanja, ki so namenjena srednješolcem. Tekmovanja so s področja tujih jezikov, slovenščine, matematike in športa, včasih pa še katerega drugega področja.
Veliko dijakov in učiteljev se udeležuje različnih množičnih športnih prireditev. Vsako leto sodelujemo na Ljubljanskem maraton in Pokljuškem maratonu. Naš paradni konj pa je Maraton na Krim, ki ga vsako leto organizira naša šola.
– Klub Waldorf Alumni
Bivši dijaki so povezani v Klub Waldorf Alumni. Vsako leto se srečajo na Božičnem semnju, občasno pa organizirajo kulturne večere v prostorih šole.
– pevski zbor staršev in učiteljev
Pevski zbor staršev in učiteljev deluje že več kot 20 let. Redno vsakotedensko srečevanje in skupno muziciranje vodi v več koncertov na šoli in izven nje. Enkrat letno pa se zbor poda tudi na daljšo koncertno turnejo. Tako je zbor nastopal že na Škotskem, Švedskem, Madžarskem, v Avstriji, Albaniji, Franciji, Angliji, Izraelu, na Islandiji …
